Kdo spi v moji postelji? Mačo ali mamin sinček?
Spolnost ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Je proces, skozi katerega lahko najdemo vsak delček sebe, od kompleksov, strahov, do potrebe po nadvladi ali pretiranem podrejanju.
Prav tako pa spolnost ni samo razumski seks. Kaj to promeni vam bom razložil na primeru Gašperja. Gašper, ki je nežnejša energija ima velike težave pri navezovanju stikov z žensko energijo. Velikokrat čuti strah pred izražanjem sebe, pogosto pritiska nase in ima občutek, da je prešibek, da bi sebe izrazil kot osebnost. Posledično velikokrat vibracijsko na sebe pritegne dominantnejše ženske, ki mu ta strah še bolj aktivirajo. Ker ima v osnovi Gašper precej odvečne energije, hkrati pa precej napetosti in zakskrbljenosti, to odvečno energijo sprošča preko pretiranega samozadovoljevanja. Ne, to sedaj ni posmeha vredno in ne, to več ni tisti svet, kjer bi s prstom kazali na nekoga, ampak je potrebno začeti iskati globlje vzroke.
Tudi njegov morebiten prehiter izliv ni posledica tega, ker ne bil bil sposoben, ampak je močna posledica tega, da v sebi čuti močan strah. Strah pred tem, da ni dovolj dober, da se ne bo dovolj izkazal, strah pred tem, kako bo prevzel odgovornost in kako bo nekaterim stvarem v življenju kos. In ja, tudi skozi spolnost se lahko pokaže podoben strah pred odgovornostjo kot na primer takrat, ko bi morali iz faksa stopiti v delovno okolje.
Po drugi strani pa imamo Žaka, ki je dominantnejši, čustveno odsoten in umetno stabilen. Skozi spolnost se pogosto partnerki dokazuje z »umetno« močjo, nadvlado in velikokrat tudi z obsojanjem, da je samo on tisti, ki ima iddeje, ona pa se kar mrtvo hladno prepusti. Takšni moški se po navadi nazven kažejo kot velike avtoritete in kot silaki, ki žensko vedno zadovolijo do potankosti. To je precej močan razumski ego, ker spolnost ni dokazovanje, prav tako pa ni partnerka tista, ki bi se morala podrediti in navidez ostati srečna in zadovoljna, da lahko partner svojo nizko lastno vrednost, otroške komplekse in strahove izrazi preko dominance in nadvlade.
Moški bi v zvezi moral delovati na način, kjer tudi partnerki daje možnost, da se izrazi, prevzame določeno odgovornost in jo vzpodbuja na njeni življenjski poti. To stanje pa lahko doseže samo v primeru, da ima pravo zaupanje v sebe, brez potrebe po nadvladi, dominanci in obvladovanju, da ima svoj notranji jaz in da zaupa v proces življenja.
