Sindrom fibromialgije

Kako se človek počasi odtuji od realnega sveta?

Sindrom fibromialgije bi po domače lahko opredelili kar kot kroničen krč in občutek, da živimo v nekakšni lupini in neprestani tenziji. Gre za boleče tenzijske točke, predvsem v vratu, ramenih in med lopaticami, ki v začetku povzročajo nelagodje, kasneje pa lahko tudi bolečine, ki človeka popolnoma priklenejo na posteljo. Če te tenzijske točke potipamo lahko zelo hitro ugotovimo, da je takšna oseba precej zakrčena. Tenzija ustvarja pritisk tudi na živce ob hrbtenici, skrbi in kronična zaskrbljenost pa vplivajo na vranico, zato se zraven teh težav lahko pojavijo še simptomi kot so draženje želodčne sluznice, razdražljivo črevo, kronični glavoboli, pogosta prehladna obolenja, občutljivost na mraz, občutek tresenja rok in nog, občutek otekanja, prav tako pa se lahko pojavi tudi občutek depresije in tesnobe (ki sta posledica tega, da ne vemo kaj se z nami dogaja, kako bomo prevzeli odgovornost zase in kako bomo iz vsega tega splavali?

Kaj se v resnici dogaja v ozadju vseh teh težav?

Zgodi se, da se takšne ljudi obravnava samo fizično in ker jim nikjer nič ne najdejo, se jim pogosto predpišejo pomirjevala ali antidepresive, s katerimi omilijo bolečino. In če logično sklepamo lahko rečemo, da sindrom fibromialgije predstavlja tisti nivo človeškega delovanja, kjer se oseba že zaveda, da mora stopiti na svoje noge izven skupnosti, hkrati pa ima v ozadju občutek šibkosti, da ne zmore sama. Tako je to nekakšen odziv in prepletanje med našo željo, občutkom, da zmoremo in da lahko naredimo veliko več in starim spominom na to, da smo šibki, nemočni in vedno od nekoga odvisni.

In če povzamemo še drug del lahko zelo hitro povežemo med seboj podatek, da takšnim ljudem po tem, ko zaužijejo pomirjevalo, bolečina popusti. S tem lahko dokažemo, da tenzijo povzroča kronični pritisk, strah in zapletanje v lastne negativne misli, ki pa se po določenem učinku pomirjevala sprostijo. V življenju moramo vedno ločiti med zunanjim in notranjim stresom. Zunanji stres je tisti, ki se ga zavedamo in je v večini primerov odvisen od zunanjega vpliva, medtem ko je naš notranji stres tisti, ki se ga sploh ne zavedamo, nas pa spremlja skozi življenje. Gre v bistvu za notranjo kronično napetost, ki se je sploh ne zavedamo, hkrati pa nam povzroča nemalo kroničnih težav, med njimi predvsem sindrom fibromialgije.

Možen vzrok sindroma fibromialgije: kronični strah, kronična zaskrbljenost in kronični občutki, da bo nekaj narobe, da se bo zgodilo nekaj slabega, kronični negativizem in črnogledost.

Možen izvor iz primarnega okolja: življenje v negativizmu, zmeraj je bilo nekaj narobe in občutek, da smo prešibki, da bi bili kos vsem tem pritiskom, Pogosto so nam jemali vloge in premalokrat smo bili vpeti v odgovornost, akcijo in prevzemanje vajeti.

MOČAN VPLIV NA VRANICO, NADLEDVIČNO ŽLEZO, TRETJE OKO IN POSLEDIČNO TUDI MOŽGANE

Vranica je v našem organizmu tisti organ, ki je del imunskega sistema in ima funkcijo proizvodnje in odstranjevanja krvnih celic. In ker je vranica organ, ki je odgovorna za prenašanje hranil do mišic in tkiv, le te ne dobivajo dovolj hranil, krvi in posledično kisika v primeru, če je naša vranica izčrpana. Če stopimo še korak globlje, je vranica tisti organ, ki ga lahko povezujemo z našimi pretiranimi skrbmi ter kronično zaskrbljenostjo. Govorimo o patološkem vzorcu, kjer se ljudje ujamejo v cikel negativizma in nikakor ne zmorejo ustvariti pozitivnega pogleda. Prav tako pa jih vsak problem še dodatno zakrči. S takšnim načinom delovanja se črpa energija vranice, le ta pa si ustvari določeno obrambo na svoj način, kar pa lahko mi občutimo na naših mišicah. Po drugi strani s takšim načinom življenja, nenehnim premlevanjem, analiziranjem, tuhtanjem in ustvarjanjem skrbi, tam ko jih dejansko sploh ni, v telesu ustvarjamo kronični notranji stres in s tem močno vpliva tudi na nadledvično žlezo. Nadledvični žlezi sta bistveni, da skrbita za odgovor telesa na stres preko izločanja kortikosteroidov, vključno s kortizolom in adrenalinom. Po domače bi lahko rekli, da preko takšnega načina življenja in preko kroničnega stresa počasi izčrpavamo nadledvično žlezo, s tem pa onemogočamo, da bi normalno izločali kortizol in adrenalin. In bolj je nadledvična žleza izčrpana, manj je človek imun na pritiske, probleme, pričakovanja in skrbi.

Tretje oko je v našem organizmu tisto, ki je močno povezano z našo osebnostjo, kdo smo v resnici in kakšen pogled imamo na sebe. S pretiranim analiziranjem, premlevanjem in kronično zaskrbljenostjo prav tako vplivamo na naše tretje oko, s tem pa tudi na naše možgane. Tako se zaradi skrbi zmanjša sposobnost iskanja potencialnih rešitev in se začnemo zapirati vase. Pretirano premlevanje je tisto, ki povzroča kopičenje energije, ki bi jo v resnici morali izraziti, to pa lahko povzroči kronične težave s sinusi, dlesni, zobmi in podobno.

Verjamem, da si skozi članek odkril/a delček sebe in ozavestil/a zakaj se soočaš s temi težavami in od kod iz primarnega okolja izvirajo. Verjamem pa tudi, da se ti je postavilo vprašanje kaj pa sedaj? Kaj lahko oz. moram narediti, da odpravim vzroke težav in posledično odpravim tudi sindrom fibromialgije in končno zadiham življenje? Kako narediti ta korak si lahko prebereš tukaj