Kako lahko potlačene rane, travme in neizražanje čustev privedejo do tesnobe in napadov panik?
Imaš danes občutek, da ti ni dano, da se izraziš, se sprašuješ zakaj ne smeš povedat, da te boli, da si prizadeta, jezena in zakaj moraš vedno najprej poskrbeti za ostale.
- Lahko si živel/-a v okolju, kjer se nisi smel/-a izrazit. Mogoče si odraščal/-a pri mami, ki je imela vedno težave in si za njo skrbel/-a. Kot otrok si prehitro odraščal/-a, ker si prevzemal/-a skrbi. To si mogoče želel/-a izrazit skozi uporništvo, a so te vedno zatrli.
- Življenje v čustveno zaprtem okolju. Okolju, kjer ni bilo dovoljeno izražat sebe skozi čustva. Kjer si bil/-a vedno v pripravljenosti, da te bo nekdo žalil, dominiral, ves čas si nekoga ščitil/-a in nisi smel/-a izrazit stvarit. “Bodi stabilen/-a, solze so šibkost”,… Tako tudi danes ne znaš izražat in samo skladiščiš. Nakopičeno filtriraš skozi zunanje filtre, a na dolgi rok ne gre. Enkrat tudi ta čustva izbruhnejo.
- V izvoru si bil/-a deležen/-a negativizma. Konstantna tesnoba. Npr. mama je bila v življenju vedno negativna, se obremenjevala kakšno je življenje in danes posledično živiš v filmu konstante tesnobe. Česar koli se lotiš in kadarkoli stopiš ven iz nekega mehurčka, v sebi čutiš tesnobo, saj imaš vzorec negativizma, strahov in da se zmeraj zgodi nekaj slabega. Kje se vse kažejo izzivi skozi življenje? Na eni strani si mamica, imaš kariero, kjer nate pritiskajo, na drugi strani imaš čustveno odsotnega partnerja, kjer pri njem ne najdeš tolažbe in podpore. Torej mu ne moreš povedat, kaj te bremeni, izrazit strahove, da si se znašla v paniki,… Tudi skozi te izzive si sama s sabo. V vseh teh vlogah nimaš več občutka, da si kos življenju in to lahko privede do kronične tesnobe in paničnih napadov.
- Jemanje vloge oz. odgovornosti. Podrejenost v primarnem okolju, nato prideš v realen svet, kjer začneš prevzemat neko odgovornost s strahom, s paniko. "Kako bom kos življenju, kako bom izpeljal/-a več stvari hkrati. Kako bom funkcioniral/-a v življenju, ko se bom odcepil/-a od primarnega okolja, kjer so me ves čas programirali – »sam/-a ne zmoreš, odvisna si od nas,…« ? Tudi to je lahko eden od izvorov, ki v nas sproži določene konflikte in čez čas tesnobo ali napade panike.
Potlačene stvari pogosto želimo rešiti z umetnimi filtri in zunanjo oporo.
Potlačene stvari pogosto želimo rešiti z umetnimi filtri in zunanjo oporo.
Umeten filter je lahko:
- ujetost v materialni svet, kariera,
- športanje,
- alkohol, kajenje, droge,
- razdajanje,
- jeza, obsojanje ,..
Kaj nam umetni filter predstavlja?
Gre za stopnjo v življenju, kjer utapljamo čustva, oz. jih na umetni način filtriramo in ne ozavestimo bistva. Pri tem se vzorci ne filtrirajo (torej ostajajo), filtrira se samo pritisk.
Kaj se zgodi, ko se umetni filter zamaši?
Potem Timi velikokrat sliši:»Veš, dolgo sem zmogla vse, zdaj pa je vse skupaj prerastlo. Ni mi več do telovadbe in ugajanja. Vse kar čutim je čista praznina.«
Kaj pa sedaj?
Če spustiš zunanji filter, moraš najti pravi filter in nekaj sam spremeniti. Pri tem ti seveda tudi z veseljem pomagamo. Zagotovo se sprašuješ kje začeti, kaj spremneiti oz. kaj sploh moraš narediti. O tem se lahko pogovorimo na brezplačni celostni osebnostni analizi. Prijaviš se lahko TUKAJ.
Kaj pa podpora partnerja?
Veliko dominantnih moških je z dominanco potlačilo čustva in danes ne želijo govoriti o čustvih. Obsojajo tiste, ki o čustvih govorijo in te bo zatrl, kadar boš ti želela govoriti o tem kaj se npr. s teboj dogaja (čutim tesnobo, imam občutek, da nisva povezana, da sva se nekje zgubila). Ga je mogoče strah, strah svojih čustev? Zato je pogosto njegov odgovor: “Ne bluzi, nimam časa za te bedarije.”
Zapomni si, človek, ki zavrača, se nečesa boji.
MRTVA TOČKA IN VPRAŠANJE KAJ PA SEDAJ !
Panika, ko se znajdemo na mrtvi točki, v občutku razdvojenosti in na točki, ko ne najdemo rešitve? Ko npr. želimo zamenjati službo, končamo s študijem in se nam odpira novo poglavje, pri selitvi, razhodu s partnerjem ,…
Skratka na življenjskih prehodih.
Ko si npr. želiš biti samostojna, a se hkrati tega bojiš. Na eni strani velika želja in na drugi strani še večji strah. In skupaj tvorita tesnobo v telesu, posledica tega je žal veliko krat napad panike. Strah te je, kako boš temu kos, kako boš to izpeljala. Za temi strahovi je pogosto vzorec: ne delaj sprememb, ne kompliciraj, bodi zadovoljna na točki kjer si in na tej varni poti. Potlači vse, kar te na tej poti moti in samo sledi temu, kar smo zate splanirali drugi.
Ko je strah velik, se tudi anksioznost stopnjuje. V takšnem stanju se težko odločamo in izbiramo pravo pot, saj nam zmeraj razum išče izgovore in razumske kompenzacije.
Je dovolj tega?
Dojemanje karme, iskanje vzroka, zakaj se to dogaja, veliko krat sprosti neke simptome za polovico.
Panika nastaja zaradi občutka brezhodnega položaja. Ko smo na mrtvi točki, v šibkosti, ko imamo občutek, da ni rešitve. Ko začnemo sestavljati sliko ozadij, kaj nas je do tega pripeljalo, kaj je naš karmični dolg, s tem tudi najdemo rešitev.
Torej kateri strah je potrebno predelati. S tem ko sprostiš strah, tesnoba in panika se zmanjšuje, saj se sprosti pritisk.
Sedaj pa, lahko ostaneš v strahu in nič ne narediš ali pa odpraviš strahove in s tem sprostiš tsnobo in odpraviš panične napade, anksioznost, depresijo ,…
Gremo skupaj v akcijo?
Izpolni spodnji vprašalnik in se prijavi na brezplačno osebnostno analizo.